Dodatek za pomoč in postrežbo

Kdo je upravičen do dodatka za pomoč in postrežbo?

Od 1. decembra 2025 dalje lahko pravico do dodatka za pomoč in postrežbo pridobite, če ste:

• slep upokojenec s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji,
• slepi ali slabovidni in ste zaposleni oziroma opravljate dejavnost,
• slepi in ste zdravstveno zavarovani po drugem zavarovancu zavoda/upokojencu.

Ali  moram kot uživalec dodatek za pomoč in postrežbo, ki sem ga pridobil do 30. 11. 2025, kaj storiti?

Če ste uživalec dodatka za pomoč in postrežbo, ki ste ga pridobili do 30. 11. 2025, se vam navedena pravica tudi po 1. 12. 2025 še nadalje izplačuje in za to z vaše strani ni potrebna nobena aktivnost.

Če boste kot uživalec dodatka za pomoč in postrežbo pridobili pravico do dodatka za pomoč in postrežbo po drugih predpisih (npr. zakonu, ki ureja socialno vključevanje invalidov, ali zakonu, ki ureja vojne invalide) ali pridobili pravico do dolgotrajne oskrbe po zakonu, ki ureja dolgotrajno oskrbo, morate o navedenem obvestiti Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, saj se pravice med seboj izključujejo. 

V nadaljevanju podajamo odgovore na naslednja vprašanja:

Kdaj ste upravičeni do dodatka za pomoč in postrežbo in do kolikšnega dodatka?

Od česa so odvisni izplačevanje, sprememba in prenehanje pravice?

Kako uveljavim pravico do dodatka za pomoč in postrežbo?

Pravice do dodatka ne morete pridobiti, če ste:

• bili kot zavarovanec pretežni del zavarovalne dobe zavarovani za ožji obseg pravic,
• upokojeni po Zakonu o starostnem zavarovanju kmetov,
• upokojeni na podlagi tujih predpisov, čeprav je vaše stalno prebivališče v Republiki Sloveniji, razen če ste upokojeni v kateri od držav bivše SFRJ.

Če ste upravičenec do dodatka za pomoč in postrežbo po določbah zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju in ste upravičeni do takšne pravice tudi po drugih predpisih, lahko uživate le eno od obeh pravic, ki pa si jo izberete sami.

Prav tako ne morete hkrati uživati pravice do dodatka za pomoč in postrežbo in pravice, pridobljene na podlagi zakona, ki ureja dolgotrajno oskrbo.

Kdaj ste upravičeni do dodatka za pomoč in postrežbo in do kolikšnega dodatka?

• ob slepoti in slabovidnosti.

Več o kriterijih za odločanje o pravici do dodatka za pomoč in postrežbo

Na podlagi sklepa Sveta Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije z dne 17. 2. 2026 (Uradni list RS, št. 13/2026 z dne 20. 2. 2026) so se zneski dodatka za pomoč in postrežbo uskladili za 2,7 odstotka od 1. marca 2026 in znašajo:

Če se vam pokojnina izplačuje v sorazmernem delu po določbah mednarodnih pogodb o socialni varnosti se vam, če pridobite pravico do dodatka za pomoč in postrežbo, tudi ta izplačuje v enakem sorazmernem delu, kot je bil določen za odmero vaše pokojnine.

Od česa so odvisni izplačevanje, sprememba in prenehanje pravice

Dodatek za pomoč in postrežbo vam pripada:

• od dneva, ko ste kot uživalec pokojnine oslepeli,
• od dneva sklenitve delovnega razmerja oziroma od dneva, ko ste med delovnim razmerjem ali opravljanjem samostojne dejavnosti postali slepi ali slabovidni,
• če ste kot slepi zdravstveno zavarovani po drugem zavarovancu/upokojencu, od naslednjega dne po vložitvi zahteve.

Pravica do dodatka za pomoč in postrežbo traja, dokler je podana potreba po njej.

Prvo nakazilo: predvidoma v roku enega meseca od izdaje odločbe.

Spremembe v zdravstvenem stanju, ki vplivajo na višino in obseg pravice, učinkujejo od naslednjega dne po njihovem nastanku, novi znesek pa se izplačuje največ od prvega dne naslednjega meseca po vloženi zahtevi in še za šest mesecev nazaj.

Zavod vas lahko kot uživalca dodatka za pomoč in postrežbo pozove na kontrolni pregled, na katerem se preveri obseg potrebe po pomoči in postrežbi. Kontrolnega pregleda ste se dolžni udeležiti, v nasprotnem primeru (če se brez upravičenega razloga ne javite) se vam zapadli mesečni zneski dodatka za pomoč in postrežbo ne izplačajo.

Zadržani zneski dodatka za pomoč in postrežbo se izplačajo, če se v roku enega meseca od roka, ki je določen za kontrolni pregled, udeležite kontrolnega pregleda, v nasprotnem primeru pa se ne izplačajo.

Če se na povabilo odzovete pozneje, se vam začne dodatek za pomoč in postrežbo znova izplačevati od prvega dne naslednjega meseca po tem, ko ste se kontrolnega pregleda udeležili in je bilo ugotovljeno, da še nadalje potrebujete tujo nego in pomoč.

Če se na kontrolnem pregledu ugotovi poslabšanje zdravstvenega stanja, obdržite  pravico do dodatka za pomoč in postrežbo v nespremenjenem obsegu (razen če ste uživalec dodatka za pomoč in postrežbo kot slepi ali slabovidni zavarovanci oziroma upokojenci).

Dodatek za pomoč in postrežbo se vam ne izplačuje v času:

• bivanja  v bolnišnici ali kakšnem drugem stacionarnem zavodu za čas nad šest mesecev takšne oskrbe,
• ko stalno prebivate v tujini, čeprav imate v Republiki Sloveniji dovoljenje za stalno ali začasno prebivanje. Kljub temu pa se vam dodatek za pomoč in postrežbo izplačuje, če imate stalno prebivališče v državi članici Evropske unije.

Kako uveljavim pravico do dodatka za pomoč in postrežbo?

Kdo lahko vloži zahtevo, kaj je treba priložiti?

Zahtevo za priznanje pravice do dodatka (obrazec) lahko vloži:

• vaš osebni zdravnik ali
• vi sami ali vaš zakoniti zastopnik oziroma pooblaščenec, ki zahtevi priloži ustrezno medicinsko dokumentacijo, ki jo mora overiti osebni zdravnik, če ni predložena v originalu.

• Zahtevo lahko osebno oddate ali pošljete po pošti na najbližjo območno enoto zavoda ali pa jo oddate preko storitve eVLOGE ZA VSE, brez kvalificiranega digitalnega potrdila - kliknite na → 
• O upravičenosti do dodatka za pomoč in postrežbo poda izvedensko mnenje invalidska komisija.
• Na podlagi izvedenskega mnenja invalidske komisije zavod odloči o pravici z odločbo.

Za izdajo odločbe je zakonsko določen rok štirih mesecev.

Če stranka med postopkom uveljavljanja pravice do dodatka za pomoč in postrežbo umre, lahko postopek nadaljujejo njeni pravni nasledniki. Dodatek za pomoč in postrežbo se v primeru, da je nastala potreba po pomoči in postrežbi po 1. 1. 2020, izplačuje od dneva nastanka potrebe, izplačila pa zastarajo v treh letih od zapadlosti vsakega posameznega izplačila.

Izvedenstvo in izvedenska praksa 

Izvedenski organi zavoda, ki delujejo v okviru invalidskih komisij, dajejo izvedenska mnenja o vseh dejstvih, potrebnih za odločitev o pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, na zahtevo tujih nosilcev pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter drugih organov, skupnosti in oseb, če tako določajo drugi predpisi, mednarodni sporazumi ali posebne pogodbe, sklenjene z zavodom.

V nadaljevanju lahko pridobite več informacij o:

• izvedenstvu in izvedenski praksi.