Slika družine

Odgovori na najpogostejša vprašanja

 

Kdaj so uradne ure za informacije v zvezi z nakazovanjem pokojnin? 

 

Za splošne informacije v zvezi z nakazovanjem pokojnin smo vam na voljo vsak delovni dan, in sicer:

 

  • v ponedeljek, torek in četrtek med 8. in 15. uro,
  • v sredo med 8. in 17. uro in
  • v petek med 8. in 13. uro.

 

     na telefonski številki:

01 4745 100

 

ali preko kontaktnega centra:

      Informacije o bremenitvah prejemkov, ki vam jih nakazuje zavod

01 4745 901

       Druge informacije o nakazilih zavoda

01 4745 902

 

Informacije lahko dobite tudi osebno na sedežu Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije v času uradnih ur:

 

  • v ponedeljek med 8. in 12. ter med 13. in 15. uro,
  • v sredo med 8. in 12. ter med 13. in 17. uro in
  • v petek med 8. in 13. uro.

Kam se prejemki iz obveznega zavarovanja lahko nakazujejo po 1. 1. 2020?

 

Nova določba 120.a člena ZPIZ-2 določa, da se prejemki iz obveznega zavarovanja izplačujejo negotovinsko na plačilne račune, odprte pri bankah.

Uživalcem, katerim so se prejemki do uveljavitve novega zakona nakazovali preko poštne dostave na naslov, se lahko prejemek nakazuje na navedeni način tudi še v prihodnje, vse dokler zavod ne prejme zahteve za spremembo načina nakazila na bančni račun. Naknadna sprememba nakazila nazaj preko poštne dostave pa potem ni možna.

Prejel sem odločbo o upokojitvi in zanima me, kdaj lahko pričakujem nakazilo?

Uživalcu pokojninskih in invalidskih prejemkov zavod prvo nakazilo izvede predvidoma v enem mesecu po prejemu odločbe v Sektor za nakazovanje pokojnin. Ob tem je treba upoštevati tudi datum zapadlosti pripadajočih zneskov. Če zavod ne razpolaga s podatkom o bančnem računu in davčni številki, odločba ni izvršljiva.

 

Ob prvem nakazilu pokojnine zavod upravičencu na naslov prebivališča posreduje tudi obvestilo, praviloma isti dan, kot je valuta nakazila. Na obvestilu o nakazilu sta zapisani tudi individualna identifikacijska številka in varnostna koda PIN, ki prejemniku pokojninskih prejemkov omogočata dostop do podatkov o nakazanih zneskih pokojnin in drugih prejemkov prek spleta ter do integriranega telefonskega odzivnika (glej Kdo prejme obvestilo o nakazilu in kako dostopati do podatkov o nakazilih z uporabo elektronskih storitev zavoda?).

 

 

Kdo prejme obvestilo o nakazilu in kako dostopati do podatkov o nakazilih z uporabo elektronskih storitev zavoda?

Uživalci pokojninskih in invalidskih prejemkov s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, ki se jim prejemki nakazujejo na bančne račune, od oktobra 2011 dalje skladno s sklepi sveta zavoda praviloma ne prejemajo več mesečnih obvestil o nakazilu.

 

Obvestila o nakazilu zavod mesečno izjemoma še vedno pošilja le uživalcem, katerih prejemek je bremenjen z odtegljajem na podlagi administrativne prepovedi, sodnega ali davčnega sklepa o izvršbi in ob kakršnikoli spremembi vrste ali višine prejemkov ter ob izplačilu letnega dodatka, če svet zavoda ne odloči drugače.

 

Obvestilo o nakazilu prejmejo uživalci tudi ob prvem nakazilu prejemka po izdani odločbi o priznani pravici do pokojninskega ali invalidskega prejemka skupaj z identifikacijsko številko in varnostno kodo PIN, ki uživalcem omogočata dostop do podatkov o nakazanih zneskih pokojnin in drugih prejemkov prek spleta ter integriranega telefonskega odzivnika.

 

Prek integriranega telefonskega odzivnika zavoda je storitev »Nakazila« dostopna na telefonski številki 01 4745 692. Po vzpostavitvi klica odzivnik uporabnika usmerja z zvočnimi sporočili. Za storitev »Nakazila« uporabnik izbere številko 4 ter vnese identifikacijsko številko in varnostno kodo PIN. Storitev omogoča dostop do informacije o zadnjem in predzadnjem nakazilu.

 

Storitev »Nakazila« je dostopna tudi prek spleta, saj je vključena v sistem elektronskih storitev eZPIZ, ki jih zavod svojim uporabnikom ponuja preko spletnega portala. Za uporabo storitev eZPIZ uporabniki zaradi varnosti potrebujejo kvalificirano digitalno potrdilo. Postopek registracije in uporabe storitve je opisan na portalu zavoda na strani Moj eZPIZ. Prek spletnega portala je omogočeno pregledovanje nakazil za pretekla obdobja. Preko portala eZPIZ imajo uživalci tudi možnost takojšnjega izpisa digitalno podpisanega obvestila o nakazilu.

Prav tako lahko uživalci pridobijo obvestilo o nakazilu preko zavodove spletne storitve eVloge za VSE, kjer izpolnijo vlogo. Obvestilo o nakazilu uživalcem zavod pripravi za elektronski prevzem ali pa ga posreduje po pošti na naslov, v kolikor se uživalec ne odloči za elektronski prevzem. Podrobnejša navodila so navedena na spletni storitvi, dostopni na naslednji povezavi eVloge za VSE

 

 

Kako preusmerim nakazilo na drug bančni račun oziroma sporočim nov naslov ali drugo spremembo?

 

 

SPREMEMBA PODATKOV ZA NAKAZOVANJE NA DRUG BANČNI RAČUN OZIROMA SPREMEMBA BIVALIŠČA

 

Če želi uživalec pokojninske in/ali invalidske prejemke prejemati na nov bančni račun, mora zavodu pisno sporočiti osebne identifikacijske podatke ter točne podatke o novem bančnem računu z nazivom in naslovom banke. Zahtevek mora lastnoročno podpisati uživalec oziroma njegove zakoniti zastopnik, če gre za mladoletno osebo, ali skrbnik oziroma pooblaščenec.

 

Primer strukture bančnega računa za Republiko Slovenijo:        

Struktura_bančnega_računa_v_Sloveniji

 

Spremembo lahko uživalec vloži pisno po pošti, osebno na vseh območnih enotah, izpostavah in na sedežu zavoda v Ljubljani, prek portala Moj eZPIZ, storitve eVloge za VSE ali po elektronski pošti na naslov: informacije@zpiz.si, kjer mora biti zahtevek pripet v prilogi in na njem razviden lastnoročni podpis prejemnika.

 

Uživalec lahko nove podatke sporoči v pisni obliki, v ta namen lahko izpolni za to pripravljen obrazec:

 

 

Če zavod pisno zahtevo po spremembi prejme do petega dne v mesecu, je sprememba realizirana v tekočem mesecu, v nasprotnem primeru je sprememba lahko realizirana v naslednjem mesecu.

 

Spremembe, vezane na bivališče v Republiki Sloveniji, mora uživalec najprej urediti na Upravni enoti. V nasprotnem primeru zavod spremembe ne bo upošteval, saj se morajo podatki ujemati s podatki v Centralnem registru prebivalstva Republike Slovenije.

 

Uživalec pokojninskih in invalidskih dajatev oziroma upravičenec je dolžan zavodu sporočiti podatke o okoliščinah in spremembah okoliščin, ki se nanašajo na uživalce pravic in vplivajo na pravice, njihov obseg ali izplačevanje, in sicer v osmih dneh od nastanka okoliščin ali njihovih sprememb.

 

Če je uživalcu pokojninskih in invalidskih prejemkov dodeljen bodisi skrbnik bodisi skrbnik za razpolaganje s finančnimi sredstvi, je treba zavodu ob zahtevku za spremembo naslova za nakazilo predložiti tudi pravnomočno odločbo pristojnega organa o dodeljenem skrbniku.   

 

Prejemam družinsko pokojnino in zanima me, do kdaj moram predložiti šolsko potrdilo?

 

Za dijake oziroma študente, ki se šolajo na območju Republike Slovenije, je z Ministrstvom za izobraževanje, znanost in šport vzpostavljena elektronska izmenjava podatkov o aktualnih statusih dijakov oziroma študentov, kamor sodita upravljavca uradnih evidenc, in sicer Evidenčni in analitski informacijski sistem za visoko šolstvo (eVŠ) in Centralna evidenca udeležencev vzgoje in izobraževanja (CEUVIZ). Izmenjava z navedenima upravljavcema poteka dnevno. Zavod tako za potrebe izvajanja obveznega zavarovanja o zavarovancih in uživalcih pravic, ki se šolajo na območju Republike Slovenije, pridobiva podatke iz uradnih evidenc, kar pomeni, da navedenim uživalcem potrdila o šolanju ni treba posredovati.

 

Dijaki oziroma študenti, ki se šolajo zunaj Republike Slovenije, pa morajo potrdilo o šolanju, ki mora biti originalno in opremljeno s številko uživalca, posredovati na naslov: Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, Služba za nakazovanje pokojnin, Kolodvorska 15, 1000 Ljubljana, Slovenija, in sicer takoj ob začetku šolskega leta.  

 

Če ima posredovano šolsko potrdilo omejeno veljavnost (na primer za zimski semester), je treba v izogib prekinitvi izplačevanja novo šolsko potrdilo dostaviti v 10. dneh po poteku  veljavnosti predhodnega potrdila (na primer ob začetku novega semestra, to je do 10. aprila).

 

Kdaj se mi lahko pokojnina izplačuje v tujino?

 

Izplačevanje pokojnine v tujino pogojuje stalno bivališče v tujini. Navedeno pa ne velja za izplačila znotraj Evropske unije.

 

Če  rezident Republike Slovenije želi izplačilo pokojnine na transakcijski račun v drugi državi EU, mora ta račun prijaviti pristojnemu finančnemu uradu v Republiki Sloveniji, kar lahko stori z obrazcem DR-02.  

 

Kdaj in kam morajo uživalci z bivališčem v tujini posredovati potrdilo, ki izkazuje, da so živi?

 

Uživalci pokojninskih in invalidskih prejemkov, ki živijo v tujini, morajo zavodu enkrat letno posredovati potrdilo, ki izkazuje, da so živi. Potrdilo mora biti potrjeno s strani pristojnega državnega ali upravnega organa države bivanja oziroma tujega pokojninskega zavoda.

 

S tem namenom zavod enkrat letno uživalcem, ki živijo v tujini in za katere mu podatkov ni uspelo pridobiti z elektronsko izmenjavo od nosilcev pokojninskega in invalidskega zavarovanja v tujini, na naslov bivališča pošlje obrazec 'Potrdilo, ki izkazuje, da je oseba živa', ki ga morajo uživalci v celoti izpolniti, ustrezno overiti in originalnega vrniti zavodu.

 

Zavod posreduje obrazec uživalcem predvidoma v začetku meseca oktobra. Zavodu pa ga morajo vrniti najkasneje do decembra istega koledarskega leta.

 

Če zavod overjenega potrdila, ki izkazuje, da je uživalec živ, ne prejme pravočasno, mora do prejema zahtevanega potrdila začasno ustaviti izplačevanje prejemka.

 

Obrazec - Potrdilo, ki izkazuje, da je oseba živa (Obrazci se nahajajo pod Kategorijo Nakazovanje pokojnin, točka b.)

 

Kdaj in pod kakšnimi pogoji zavod izplača denarne prejemke v primeru smrti uživalca?

 

Zavod ustavi izplačevanje pokojnine ali drugega prejemka takoj, ko se v uradni evidenci Centralnega registra prebivalstva Republike Slovenije zaradi smrti spremeni status uživalca oziroma ko pridobi obvestilo o smrti uživalca iz tujine. Neizplačani zapadli denarni prejemki se ob smrti uživalca lahko podedujejo in izplačajo dedičem izključno do dneva smrti uživalca.

 

Če je bila pokojnina (ali drug prejemek) nakazana na osebni račun umrlega uživalca (ker zavod ni bil pravočasno obveščen o smrti), je banka dolžna zavodu prednostno vrniti sredstva, ki so bila nakazana za čas po smrti uživalca.* Če denarja ni na računu, mora banka zavodu posredovati podatke o osebi, ki je denar dvignila. Po prejemu vračila sredstev s strani neupravičenega prejemnika zavod pripadajoča sredstva nakaže dedičem na podlagi ustreznih dokazil.

 

Dediči lahko izplačilo zapadlih neizplačanih sredstev po umrlem uživalcu zahtevajo od zavoda na podlagi pravnomočnega sklepa o dedovanju. V primeru soglasja vseh dedičev se izplačilo zapadlih neizplačanih sredstev po umrlem uživalcu lahko izvede tudi na podlagi posebne izjave, ki jo v prisotnosti vseh dedičev izpolni in overi pooblaščena oseba na zavodu (overitev podpisov vseh dedičev se lahko izvede tudi na upravni enoti ali pri notarju). Izplačilo se izvede tudi v primeru, če je navedena izjava s strani posameznega dediča podpisana z digitalnim potrdilom, ki je skladen z zahtevami Uredbe eIDAS. Izplačilo se izvede pod pogojem, da je prejemnik vseh izplačanih sredstev ena oseba, ki je rezident Republike Slovenije. Na podlagi podpisane izjave se prejemnik izplačanih sredstev zavezuje, da bo prejete denarne prejemke s pripadajočimi obrestmi sam izplačal naknadno ugotovljenemu dediču, če se na podlagi sklepa o dedovanju izkaže, da do njih ni bil upravičen oziroma da so do dedovanja upravičeni tudi drugi dediči, ki v izjavi niso bili navedeni.

Izplačilo zapadlih neizplačanih sredstev se lahko izvede le na bančni račun dediča.

 

Obrazec Izjava z zahtevo za izplačilo zapadlih denarnih prejemkov dediču

 

*Primer:
Uživalec je umrl 16. dan v mesecu. Prejemki pripadajo dediču za 16 dni tekočega meseca, v katerem je nastopila smrt uživalca. Če so bili s strani zavoda na bančni račun prejemki nakazani za cel mesec, je banka dolžna vrniti znesek nakazila v sorazmernem delu od dneva smrti dalje. Preostali pripadajoči znesek tako ostane na bančnem računu umrlega uživalca.

 

Ali so uživalci pokojnin, izplačanih po določbah Uredbe EU ali mednarodnih sporazumov, upravičeni do letnega dodatka?

 

Če osnova za odmero letnega dodatka ne presega zneska 650 evrov, se letni dodatek za upokojence izplača skladno s predpisano lestvico v celotni višini, tudi v primeru, če je osnovni prejemek odmerjen na podlagi mednarodnih pogodb v sorazmernem delu ali če se zaradi delne zaposlitve izplačuje delna pokojnina. Vsem ostalim uživalcem sorazmernih delov pokojnin se bo letni dodatek izplačal v skladu z določbo 96. člena ZPIZ-2 v sorazmernem delu, v katerem je odmerjena slovenska pokojnina - v nadaljevanju glejte rubriki: Kdaj se pri obračunu letnega dodatka upošteva tuja pokojnina? in Kako si izračunati višino sorazmernega dela letnega dodatka?

 

Kako je z izplačilom letnega dodatka v letu uveljavitve ali prenehanja prejemanja pokojnine?

 

Uživalcem pokojnine oziroma nadomestil iz invalidskega zavarovanja, ki niso vključeni v obvezno zavarovanje in ki pravico do prejemkov pridobijo v tekočem koledarskem letu, se letni dodatek izplača v sorazmernem delu (po dvanajstinah), izračunanem glede na čas trajanja pravice do pokojnine oziroma nadomestila v tem letu, pod pogojem, da v tem letu niso prejeli regresa za letni dopust ali so ga prejeli le v sorazmernem delu. Kot mesec uživanja dajatve se šteje mesec, v katerem jo je upravičenec prejemal najmanj 15 dni.

 

Kot je opisano v prejšnjem odstavku, se letni dodatek izplača tudi upravičencem, ki jim pravica do pokojnine oziroma nadomestila preneha pred koncem meseca, v katerem se izplača letni dodatek.

 

Kdaj se pri obračunu letnega dodatka upošteva pokojnina iz tujine?

 

Pri določitvi meje za višino letnega dodatka se upošteva tudi znesek tuje pokojnine, ki jo prejme uživalec slovenske pokojnine v mesecu januarju tekočega leta s strani tujega nosilca.

 

Zavod o tem obvesti uživalce, ki imajo na dan 1. januar tekočega leta prebivališče v drugi državi, uživalce, ki imajo bivališče v Republiki Sloveniji in se jim pokojnina po določbah mednarodnih pogodb izplačuje v sorazmernem delu, ter uživalce z bivanjem v Republiki Sloveniji in po podatkih Finančne uprave Republike Slovenije prejemajo tudi pokojnino od tujega nosilca pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Navedeni uživalci bodo pisno pozvani, da zavodu zneske pokojnin iz tujine sporočijo prek spletnega portala ali s priloženim obrazcem, ki ga bodo lahko oddali na vseh območnih enotah in izpostavah zavoda oziroma poslali po pošti.

 

Če bo zavod prejel zahtevane podatke najpozneje do 30. aprila tekočega leta,  bo letni dodatek upravičencem izplačan do 30. septembra. Če bo zavod podatke o višini pokojnine iz tujine prejel do 30. septembra tekočega leta, bo letni dodatek izplačan do konca leta. Če zavod vrnjenega dokazila o višini pokojnine iz tujine ne bo prejel do 30. septembra, se letni dodatek izplača v najnižji določeni višini ali v sorazmernem delu le-tega, če je slovenski prejemek odmerjen v sorazmernem delu – v nadaljevanju glejte rubriko: Kako si izračunati višino sorazmernega dela letnega dodatka?

 

Kako izračunati višino sorazmernega dela letnega dodatka?

 

Na odločbi, s katero je bila priznana pravica do prejemkov iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, preverite, koliko imate dopolnjene skupne zavarovalne dobe in koliko mesecev od te je dopolnjene v Republiki Sloveniji. 

 

Primer: Če ima dopolnjenih 456 mesecev skupne zavarovalne dobe, od tega v Republiki Sloveniji 319 mesecev, je to 69,9 odstotka od skupne zavarovalne dobe (319/456=0,699). 

Višina pokojnine znaša na primer 672,81 evra, kar predstavlja seštevek slovenske pokojnine v višini 425,47 evra in pokojnine iz tujine v višini 247,34 evra. 

Glede na veljavno lestvico, bi se letni dodatek odmeril v višini 320,00 evrov, ker pa je v navedenem primeru slovenska pokojnina priznana v sorazmernem delu, se pripadajoči znesek letnega dodatka obračuna po spodaj navedenem izračunu: 

 

Izračun:

320,00 EUR x 69,9 % = 223,68 EUR

Kdaj se mi obračuna akontacija dohodnine?

V skladu s 77. členom Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2024 in 2025 (Ur. list RS, št. 123/23) se ne glede na peti odstavek 111. člena, prvi odstavek 118. člena in drugi odstavek 122. člena ZDoh-2 uskladitev olajšav in zneskov neto letnih davčnih osnov za leto 2024 ne opravi.

Dne 30. 12. 2023 je bil v Uradnem listu št. 136 sprejet Zakon o interventnih ukrepih na področju zdravstva, dela in sociale ter z zdravstvom povezanih vsebin (ZIUZDS), ki od 1. januarja 2024 dalje uvaja plačilo obveznega zdravstvenega prispevka. Za uživalce prejemkov iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji bo zavod dolžan v njihovo breme obračunati in od prejemkov odtegniti znesek obveznega zdravstvenega prispevka v višini 35,00 EUR, če je po predpisih o dohodnini zavod določen kot glavni izplačevalec in če uživalec ni upravičen do kritja obveznega zdravstvenega prispevka iz proračuna Republike Slovenije oziroma če uživalec ni oproščen plačila obveznega zdravstvenega prispevka. Navedeni prispevek se upošteva pri obračunu akontacije dohodnine tako da znižuje davčno osnovo.

Ne glede na to, da olajšave in dohodninska lestvica ostajata enaka kot v letu 2023, uvedba obveznega zdravstvenega prispevka spreminja mejo, pri kateri nastopi davčni odtegljaj pri pokojnini ali invalidskem nadomestilu, če je zavod glavni izplačevalec. Akontacija dohodnine bo odtegnjena od pokojnin, višjih od 1.520 EUR z upoštevanjem splošne in pokojninske olajšave ter obveznega zdravstvenega prispevka. Ob upoštevanju tudi seniorske olajšave bo akontacija dohodnine odtegnjena od pokojnin višjih od 1.780 EUR. Več informacij o tem se nahaja TUKAJ.

Splošna olajšava, do katere imajo pravico vsi zavezanci, ki so rezidenti Slovenije (14. in 28. člen ZDoh-2Z), znaša na letni ravni 5.000,00 evrov oziroma na mesečni ravni 416,67 evra. Prejemniki pokojnin, ki so rezidenti Republike Slovenije, imajo pravico do tako imenovane pokojninske olajšave, ki znaša 13,5 odstotka pokojnine oziroma osnove za odmero akontacije dohodnine.

Tudi v letu 2024 večina uživalcev pokojnin ne bo plačevala akontacije dohodnine od mesečnih pokojnin.

Na podlagi česa je bil narejen odtegljaj in zakaj v takšni višini?

Pokojninski in invalidski prejemki so lahko obremenjeni z odtegljajem na podlagi izvršilnega naslova (kot so na primer: upravno izplačilna prepoved, sodni sklep o izvršbi, davčni sklep o izvršbi na dolžnikove denarne prejemke).
 
102. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju določa, da je na dolžnikove denarne prejemke, ki se v skladu z zakonom, ki ureja dohodnino, štejejo za dohodek iz delovnega razmerja (37. in 40. člen ZDavP-2), ter na odškodnino iz naslova izgube ali zmanjšanja delovne sposobnosti mogoče seči:
 
  • do dveh tretjin prejemkov, vendar tako, da dolžniku ostane najmanj znesek v višini 76 odstotkov minimalne plače, kar od 1. 1. 2024 znaša 952,96 evra; če dolžnik izkaže dolžnost preživljanja družinskega člana ali druge osebe, ki jo mora preživljati po zakonu, pa tudi znesek v višini prejemka, določenega za osebo, ki jo preživlja, po merilih, ki jih določa zakon, ki ureja socialnovarstvene prejemke za dodelitev denarne socialne pomoči;
  • za terjatve iz naslova zakonite preživnine in odškodnine za izgubljeno preživnino zaradi smrti tistega, ki jo je dajal, do dveh tretjin prejemkov, na katere se seže z izvršbo, vendar tako, da dolžniku ostane najmanj znesek v višini 50 odstotkov minimalne plače, kar od 1. 1. 2024 dalje znaša 626,95 evra; če dolžnik izkaže dolžnost preživljanja družinskega člana ali druge osebe, ki jo mora preživljati po zakonu, pa tudi znesek v višini prejemka, določenega za osebo, ki jo preživlja, po merilih, ki jih določa zakon, ki ureja socialnovarstvene prejemke za dodelitev denarne socialne pomoči.
 
160. člen ZDavP-2 določa:
 
  • da je na dolžnikove denarne prejemke z davčno izvršbo mogoče seči največ do višine dveh tretjin, vendar tako, da dolžniku ostane najmanj znesek v višini 76 odstotkov minimalne plače po zakonu, ki ureja minimalno plačo (76 odstotkov bruto minimalne plače, kar od 1. 1. 2024 dalje znaša 952,96​​ evra), če dolžnik izkaže dolžnost preživljanja družinskega člana ali druge osebe, ki jo mora preživljati po zakonu, pa tudi znesek v višini prejemka, določenega za osebo, ki jo preživlja dolžnik, po merilih, ki jih določa zakon, ki ureja socialnovarstvene prejemke za dodelitev denarne socialne pomoči.
 
135. člen ZIZ določa, da mora po bremenitvi dolžniku ostati:
 
  • najmanj znesek v višini 76 odstotkov minimalne plače, kar od 1. 1. 2024 dalje znaša 952,96​​ evra; če dolžnik izkaže dolžnost preživljanja družinskega člana ali druge osebe, ki jo mora preživljati po zakonu, pa tudi znesek v višini prejemka, določenega za osebo, ki jo preživlja, po merilih, ki jih določa zakon, ki ureja socialnovarstvene prejemke za dodelitev denarne socialne pomoči;
  • za terjatve iz naslova zakonite preživnine in odškodnine za izgubljeno preživnino zaradi smrti tistega pa najmanj znesek v višini 50 odstotkov minimalne plače, kar od 1. 1. 2024 dalje znaša 626,95 evra; če dolžnik izkaže dolžnost preživljanja družinskega člana ali druge osebe, ki jo mora preživljati po zakonu, pa tudi znesek v višini prejemka, določenega za osebo, ki jo preživlja, po merilih, ki jih določa zakon, ki ureja socialnovarstvene prejemke za dodelitev denarne socialne pomoči.
 

Kje so prikazani podatki o izvedenih odtegljajih? 

Podatek o izvedenih odtegljajih na podlagi izvršilnih naslovov je prikazan na obvestilu o nakazilu pokojnine kot zapis vsote vseh odtegljajev po posameznih postavkah vrste odtegljajev z oznakami 51, 52, 55 ali 58. Odtegnjen znesek obveznega zdravstvenega prispevka je od 1. 1. 2024 dalje na obvestilu o nakazilu prikazan pod oznako 53.

Z vključitvijo odtegljajev v sistem SEPA  je bil omogočen preglednejši in podrobnejši prikaz vseh odtegnjenih zneskov. Na obvestilu o nakazilu so tako od marca 2015 dalje prikazani podatki o izvedenih odtegljajih tudi individualno za vsak izvršilni naslov, tako da so za vsak izvedeni odtegljaj zapisani znesek, številka izvršilnega naslova in naziv upnika.

 

Zakaj moje pokojnine (kljub moji privolitvi) ne bremenite za celoten obrok na podlagi upravne izplačilne prepovedi?

 

Kljub privolitvi dolžnika mora zavod kot dolžnikov dolžnik upoštevati zakonske omejitve, ki določajo, v kolikšni višini se prejemek lahko bremeni in koliko mora po bremenitvi ostati dolžniku. Svoje obveznosti do upnikov lahko dolžniki mimo te določbe urejajo le v bančnem okolju, in sicer prek trajnega plačilnega naloga na svojem bančnem računu ali po položnici.

 

 

Zakaj mi zavod od pokojnine odteguje na podlagi sklepa o izvršbi, če še ni pravnomočen?

 

Izvršba se začne opravljati pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi, če Zakon o izvršbi in zavarovanju za posamezna izvršilna dejanja ne določa drugače. Upnik pa ne more biti poplačan pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi, kar pomeni, da bo zavod sredstva odtegoval od pokojninske dajatve dolžnika in jih pridrževal na računu zavoda. Po prejemu obvestila o pravnomočnosti sklepa o izvršbi s strani sodišča bo zavod pridržana sredstva nakazal, kot bo odredilo sodišče. Če zavod kot dolžnikov dolžnik opusti izvrševanje določbe 46. člena ZIZ, je upniku odškodninsko odgovoren (134. člen ZIZ). 

 

Poplačal sem posojilo, kaj moram storiti, da bo zavod prenehal z odtegovanjem?

 

Od 30. julija 2014 dalje lahko dolžnik s pisno izjavo kadarkoli prekliče nadaljnje odtegovanje na podlagi upravne izplačilne prepovedi, kar učinkuje le za naprej. Preklic ne učinkuje na že zarubljene zneske in zneske, izplačane upniku.

 

Copyright 2019 ZPIZ - Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, Kolodvorska 15, Ljubljana
Splošni pogoji | Izjava o dostopnosti| Varstvo osebnih podatkov
Izdelava: MMstudio