Slika družine

Prostovoljna vključitev v obvezno zavarovanje 2016

I. SPLOŠNO O ZAVAROVANJU

Obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje na podlagi medgeneracijske solidarnosti obsega obvezno in prostovoljno vključitev v obvezno zavarovanje ter pravice in obveznosti iz obveznega zavarovanja za primer starosti, invalidnosti in smrti, določene na podlagi dela, prispevkov ter po načelih vzajemnosti in solidarnosti. Z obveznim zavarovanjem se zagotavljajo pravice do pokojnine, pravice na podlagi invalidnosti, pravica do letnega dodatka in pravica do dodatka za pomoč in postrežbo.

Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 96/12, 39/13 in 102/15, v nadaljevanju ZPIZ-2) določa nov pojem dobe, in sicer »pokojninska doba brez dokupa«, ki predstavlja obdobje obvezne vključitve v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, obdobja opravljanja kmetijske dejavnosti in obdobja delovnega razmerja v tujini, vendar brez dokupa pokojninske dobe.

 

Prostovoljna vključitev v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje se ne šteje kot pokojninska doba brez dokupa, razen opravljanja kmetijske dejavnosti in delovnega razmerja v tujini, saj gre pri pokojninski dobi brez dokupa za obvezno vključitev v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje.

 

ZPIZ-2 pozna tudi pojem »pokojninska doba«, ki jo opredeljuje kot zavarovalno in posebno dobo, po kateri se ugotavljajo pogoji za pridobitev pravice do pokojnine in po kateri se določi odstotek za odmero pokojnine. Prostovoljna vključitev v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje pred 1. 1. 2013 kot tudi po 1. 1. 2013 prinaša vštevanje obdobja v pokojninsko dobo, na podlagi katere se prizna in odmeri pravica do starostne ali predčasne pokojnine. Zavarovanec lahko torej pravico do starostne pokojnine pridobi ob dopolnitvi višje starosti tudi na podlagi pokojninske dobe, v katero se čas prostovoljne vključitve v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje všteva tako za izpolnitev pogojev, kot tudi pri odmeri starostne pokojnine. Tudi pri pridobitvi predčasne pokojnine se čas prostovoljne vključitve v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje upošteva tako pri izpolnitvi pogojev za priznanje pravice kot tudi pri odmeri predčasne pokojnine.

Vsi zavarovanci, ki so bili prostovoljno zavarovani po ZPIZ-1, nadaljujejo prostovoljno zavarovanje po ZPIZ-2, razen če se sami odjavijo iz tega zavarovanja ali odjavijo stalno prebivališče v Republiki Sloveniji.

II. KDO SE LAHKO PROSTOVOLJNO VKLJUČI V ZAVAROVANJE

ZPIZ-2 omogoča prostovoljni vstop v obvezno zavarovanje za:

  • osebe s stalnim bivališčem v RS, ki so dopolnile 15 let starosti in ne izpolnjujejo pogojev za obvezno vključitev v pokojninsko in invalidsko zavarovanje,
  • državljane Republike Slovenije, ki so v delovnem razmerju v tujini, če so bili neposredno pred odhodom v tujino zavarovani na ozemlju Republike Slovenije ali so imeli pred odhodom v tujino stalno prebivališče na ozemlju Republike Slovenije in niso za ta čas obvezno zavarovani pri tujem nosilcu zavarovanja ali so obvezno zavarovani, pa teh pravic ne morejo uživati zunaj te države,
  • osebe v delovnem razmerju s krajšim delovnim časom – prostovoljno zavarovanje do polnega delovnega časa za osebe s stalnim prebivališčem v RS, ki ne izpolnjujejo pogojev za obvezno zavarovanje za polni delovni čas ter prostovoljno zavarovanje do polnega zavarovalnega časa za kmete, ki izpolnjujejo pogoje za obvezno vključitev v zavarovanje na podlagi opravljanja kmetijske dejavnosti, ne izpolnjujejo pa pogoja dohodka kmetije,
  • uživalce družinske ali vdovske pokojnine s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji,
  • prejemnike poklicne pokojnine do uveljavitve pravice do pokojnine iz obveznega zavarovanja (ne glede na stalno prebivališče),
  • osebe, ki opravljajo kmetijsko dejavnost in izpolnjujejo pogoje za obvezno vključitev v zavarovanje na podlagi te dejavnosti, ne izpolnjujejo pa pogoja dohodka kmetije, in ribiče, ki ne izpolnjujejo pogoja dohodka za obvezno vključitev v zavarovanje in
  • prenosnike kmetijskega gospodarstva, ki za prenos prejemajo rento iz naslova ukrepov kmetijske politike, če niso uživalci pokojnine.

Iz prve alineje prejšnjega odstavka je razvidno, da so splošni pogoji za prostovoljni vstop v obvezno zavarovanje stalno prebivališče v Republiki Sloveniji, starost 15 let ter neizpolnjevanje pogojev za obvezno vključitev v zavarovanje.

III. DOKAZILA ZA PROSTOVOLJNO VKLJUČITEV V OBVEZNO ZAVAROVANJE

Ob prostovoljni vključitvi v obvezno zavarovanje se pogoje za vključitev ugotavlja za posamezne kategorije zavarovancev na podlagi predpisanih dokazil:

  1. Oseba s stalnim bivališčem v Republiki Sloveniji, ki je dopolnila 15 let starosti in ne izpolnjuje pogojev za obvezno vključitev v pokojninsko in invalidsko zavarovanje:
    • osebni dokument, iz katerega je razvidna identiteta in starost zavarovanca, podatki o stalnem prebivališču pa so razvidni tudi iz uradnih evidenc.
  2. Državljani Republike Slovenije, ki so v delovnem razmerju v tujini, če so bili neposredno pred odhodom v tujino zavarovani na ozemlju Republike Slovenije ali so imeli pred odhodom v tujino stalno prebivališče na ozemlju Republike Slovenije in niso za ta čas obvezno zavarovani pri tujem nosilcu zavarovanja ali so obvezno zavarovani, pa teh pravic ne morejo uživati zunaj te države:
    • pogodba o zaposlitvi z delodajalcem v tujini,
    • dokazilo, da niso zavarovani pri tujem nosilcu zavarovanja, če to ni razvidno iz pogodbe o zaposlitvi oz. da so zavarovani pri tujem nosilcu zavarovanja, če so zaposleni v državi, s katero ni sklenjen sporazum ali v njej ne morejo uveljavljati pravic.
  3. Oseba v delovnem razmerju s krajšim delovnim časom do polnega delovnega časa:
    • pogodba o zaposlitvi s krajšim delovnim časom (za osebo s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, ki je dopolnila 15 let starosti in ne izpolnjuje pogojev za obvezno vključitev v pokojninsko in invalidsko zavarovanje za polni delovni čas),
    • potrdilo Finančne uprave Republike Slovenije o dohodku iz kmetijske dejavnosti in
    • zdravniško spričevalo (za osebe, ki se želijo prostovoljno vključiti v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje na podlagi opravljanja kmetijske dejavnosti, in ne izpolnjujejo pogoja dohodka za obvezno zavarovanje).
  4. Uživalci družinske pokojnine in uživalci vdovske pokojnine do uveljavitve pravice do pokojnine iz obveznega zavarovanja:
    • odločba ZPIZ o priznanju družinske oziroma vdovske pokojnine.
  5. Prejemniki poklicne pokojnine do uveljavitve pravice do pokojnine iz obveznega zavarovanja:
    • zavarovalna polica Sklada obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja, s katero je priznana poklicna pokojnina.
  6. Kmetje, ki ne dosegajo dohodka za zavarovanje po 17. členu ZPIZ-2 (izpolnjujejo pa vse ostale pogoje):
    • potrdilo Finančne uprave Republike Slovenije o dohodku iz kmetijske dejavnosti in
    • zdravniško spričevalo.
  7. Prenosniki kmetijskega gospodarstva, ki za prenos prejemajo rento iz naslova ukrepov kmetijske politike, če niso uživalci pokojnine:
    • odločba o odobritvi plačila za ukrep Zgodnje upokojevanje kmetov.

IV. ZAVEZANEC ZA VLOŽITEV PRIJAVE V ZAVAROVANJE IN PRIČETEK ZAVAROVANJA

Zavezanec za vložitev prijave v zavarovanje je zavarovanec sam. Prijavo vloži pri kateri koli enoti oziroma izpostavi Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije.

 

Začetek pokojninskega in invalidskega zavarovanja pri prostovoljni vključitvi v obvezno zavarovanje nastopi z dnem vložitve prijave v zavarovanje oziroma največ 30 dni pred dnevom vložitve te prijave, če v tem obdobju ta oseba ni bila obvezno zavarovana po predpisih, ki urejajo pokojninsko in invalidsko zavarovanje.

 

Če oseba dokaže, da prijave v zavarovanje ni mogla pravočasno vložiti zaradi postopkov pri nosilcih javnih pooblastil oziroma sodiščih, od poteka katerih je odvisen datum vložitve prijave v zavarovanje, lahko pridobi lastnost zavarovanca tudi za čas, ki je daljši od 30 dni pred vložitvijo prijave, vendar največ z datumom pričetka zavarovanja 1. 1. 2014 (datum uveljavitve Zakona o matični evidenci zavarovancev in uživalcev pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, Uradni list RS, št. 111/13, 97/14  – v nadaljevanju ZMEPIZ-1), če v tem času ni bila obvezno zavarovana na drugi podlagi. Oseba, ki se prostovoljno vključi v obvezno zavarovanje za razliko do polnega delovnega oziroma zavarovalnega časa, lahko pridobi lastnost zavarovanca od dneva začetka dela z delovnim razmerjem s krajšim delovnim časom, vendar največ za dve leti nazaj od vložitve prijave.

V. POSTOPEK ZA PROSTOVOLJNO VKLJUČITEV V OBVEZNO ZAVAROVANJE

Oseba, ki se želi prostovoljno vključiti v obvezno zavarovanje, vloži prijavo v zavarovanje (obrazec M-1) pri prijavno-odjavni službi katere koli enote ali izpostave Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije.

Ob vložitvi prijave v zavarovanje mora oseba predložiti tudi ustrezna dokazila o izpolnjevanju pogojev za prostovoljno vključitev v obvezno zavarovanje.

Oseba je v prostovoljno zavarovanje praviloma vključena s polnim zavarovalnim časom (tedensko število ur). Izjema so osebe, ki so v delovnem razmerju s krajšim delovnim časom in so v prostovoljno zavarovanje vključene do polnega delovnega časa. Polni tedenski zavarovalni čas je 40 ur na teden. Prijavno odjavna služba Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije zavarovancu vrne dokazila in overjeno potrdilo o vloženi prijavi v zavarovanje. Zavarovanec mora hraniti listine zaradi dokazovanja statusa do odjave iz zavarovanja. Podatke o vloženi prijavi in odjavi za prostovoljno pokojninsko in invalidsko zavarovanje Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije zaradi pobiranja prispevkov posreduje pristojnemu finančnemu uradu.

VI. DOLOČITEV IN IZBIRA OSNOVE ZA PLAČILO PRISPEVKOV

Prostovoljna vključitev v obvezno zavarovanje po ZPIZ-1 je zavarovancem omogočala, da si ob vključitvi v zavarovanje izberejo zavarovanje za ožji ali širši obseg pravic, od katere je bila odvisna tudi višina zavarovalne osnove in prispevka. ZPIZ-2 zavarovancem te možnosti ne dopušča več. Vsi zavarovanci, ki so se vključili v zavarovanje po 1. 1. 2013, so zavarovani za širši obseg pravic.

Vsi zavarovanci, ki so bili vključeni v prostovoljno zavarovanje za ožji obseg po ZPIZ-1 na dan 31. 12. 2012 in niso vložili odjave, so s 1. 1. 2013 nadaljevali zavarovanje po novem ZPIZ-2 in so na podlagi zakona zavarovani za širši obseg pravic. Za nadaljevanje zavarovanja zavarovancem ni bilo treba sporočati sprememb.

Novela Zakona o spremembi in dopolnitvah ZPIZ-2 (Uradni list RS, št. 39/13) ureja prehodno obdobje plačila prispevkov za zavarovance, ki so bili do 31. 12. 2012 prostovoljno vključeni v obvezno zavarovanje na podlagi sedme alineje prvega odstavka 34. člena ZPIZ-1 (brezposelne osebe, vpisane v katero od evidenc pri zavodu za zaposlovanje) in so od uveljavitve ZPIZ-2 dalje zavarovane po prvem odstavku 25. člena ZPIZ-2. To pomeni, da so se tisti zavarovanci, ki so se od 1. 1. 2013 do uveljavitve ZPIZ-2A (7. 5. 2013) odjavili iz obveznega zavarovanja, lahko v roku 30 dni od uveljavitve ZPIZ-2A ponovno vključili v zavarovanje s podlago zavarovanja 007 in šifro prostovoljnega zavarovanja, veljavne v času ZPIZ-1 (107 ali 207). Te osebe so še naprej zavarovane za ožji obseg pravic, prispevke za širši obseg pravic začnejo plačevati s pretekom prehodnega obdobja od leta 2020 dalje.

Izjema so tudi osebe, ki so bile po ZPIZ-1 prostovoljno zavarovane na podlagi kmetijske dejavnosti in vključene v zavarovanje na podlagi 6. alineje 1. odstavka 34. člena ZPIZ-1. Ti zavarovanci ohranijo izbrani ožji obseg zavarovanja (v decembru 2012) tudi po 1. 1. 2013. Če pa želijo spremeniti obseg zavarovanja iz ožjega v širši, se morajo odjaviti iz zavarovanja, začetega po ZPIZ-1, in vložiti novo prijavo v prostovoljno zavarovanje po ZPIZ-2 s šifro vrste prostovoljnega zavarovanja 115, ki označuje le zavarovanje za širši obseg pravic po 5. odstavku 25. člena ZPIZ-2.

Osnova za plačilo prispevkov za osebe, ki so prostovoljno vključene v obvezno zavarovanje, je po preteku prehodnega obdobja določena v znesku, ki je najmanj enak znesku 60 odstotkov zadnje znane povprečne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji. Za prejemnike poklicnih pokojnin je po preteku prehodnega obdobja osnova za plačilo prispevkov določena v znesku 20 odstotkov zadnje znane povprečne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji, preračunane na mesec.

 

V prehodnem obdobju so osnove za različne kategorije oseb, prostovoljno vključenih v obvezno zavarovanje, določene, kot je navedeno v tabelah v nadaljevanju.

 

VSTOP V ZAVAROVANJE OD 1. 1. 2013 DALJE

Kategorije zavarovancev po 25. členu
ZPIZ-2

Najnižja osnova in višina prispevkov za PIZ v letu 2016

Osebe s stalnim bivališčem v Republiki Sloveniji, ki so dopolnile 15 let starosti in ne izpolnjujejo pogojev za obvezno vključitev v zavarovanje po ZPIZ-2.

Najnižja osnova je 60 odstotkov povprečne plače.

V letu 2016 prispevki za PIZ (skupaj prispevek zavarovanca in prispevek delodajalca) od najnižje osnove znašajo 227,32 EUR.

Zavezanec za plačilo prispevkov zavarovanca in delodajalca je zavarovanec.

Državljani Republike Slovenije, ki so v delovnem razmerju v tujini, če so bili neposredno pred odhodom v tujino zavarovani na ozemlju Republike Slovenije ali so imeli pred odhodom v tujino stalno prebivališče na ozemlju Republike Slovenije in niso za ta čas obvezno zavarovani pri tujem nosilcu zavarovanja ali so obvezno zavarovani, pa teh pravic ne morejo uživati zunaj te države.

V letu 2016 je najnižja osnova 56 odstotkov povprečne plače.

V letu 2016 prispevki za PIZ (skupaj prispevek zavarovanca in prispevek delodajalca) od najnižje osnove znašajo 212,16 EUR.

Zavezanec za plačilo prispevkov zavarovanca in delodajalca je zavarovanec.

Oseba v delovnem razmerju s krajšim delovnim časom, ki se prostovoljno vključijo v obvezno zavarovanje za razliko do polnega delovnega časa.

V letu 2015 je najnižja osnova 54 % povprečne plače.

V letu 2015 prispevki za PIZ (skupaj prispevek zavarovanca in prispevek delodajalca) od najnižje osnove znašajo 202,53 EUR.

Zavezanec za plačilo prispevkov zavarovanca in delodajalca je zavarovanec.

Uživalci družinske oziroma vdovske pokojnine s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji.

 

Najnižja osnova je 60 odstotkov povprečne plače.

V letu 2016 prispevki za PIZ (skupaj prispevek zavarovanca in prispevek delodajalca) od najnižje osnove znašajo 227,32 EUR.

Zavezanec za plačilo prispevkov zavarovanca in delodajalca je zavarovanec.

Prejemniki poklicne pokojnine do uveljavitve pravice do pokojnine iz obveznega zavarovanja.

Najnižja osnova je 20 odstotkov povprečne plače.

V letu 2016 prispevki za PIZ (skupaj prispevek zavarovanca in prispevek delodajalca) od najnižje osnove znašajo 75,77 EUR.

Zavezanec za plačilo prispevkov zavarovanca in delodajalca je zavarovanec.

Osebe, ki izpolnjujejo pogoje iz prvega in tretjega odstavka 17. člena tega zakona (kmetje), razen pogoja dohodka iz prvega odstavka 17. člena ZPIZ-2

V letu 2016 je najnižja osnova 56 odstotkov povprečne plače.

V letu 2016 prispevki za PIZ (prispevek zavarovanca) od najnižje osnove znašajo 135,05 EUR.

Zavezanec za plačilo prispevkov zavarovanca je zavarovanec, zavezanec za plačilo prispevkov delodajalca pa RS.

Prenosniki kmetijskega gospodarstva, ki za prenos prejema rento iz naslova ukrepov kmetijske politike, če niso uživalci pokojnine

Najnižja osnova je 60 odstotkov povprečne plače.

V letu 2016 prispevki za PIZ (prispevek zavarovanca) od najnižje osnove znašajo 144,70 EUR.

Zavezanec za plačilo prispevkov zavarovanca je zavarovanec, zavezanec za plačilo prispevkov delodajalca pa RS.

 

VSTOP V ZAVAROVANJE DO 31. 12. 2012

Kategorije zavarovancev po 25. členu
ZPIZ-2

Najnižja osnova in višina prispevkov za PIZ v letu 2016

Zavarovanci, ki so bili do uveljavitve ZPIZ-2 (do 31. 12.  2012) vključeni v obvezno zavarovanje na podlagi ukrepov  kmetijske politike kot prenosniki kmetijskega gospodarstva so od uveljavitve ZPIZ-2 zavarovani po 6. odstavku 25. člena ZPIZ-2.

Plačujejo prispevke od osnove, od katere jim je bil obračunan prispevek za zadnji mesec pred uveljavitvijo ZPIZ-2 (od osnove za december 2012).

V letu 2016 znesek prispevka zavarovanca za ožji obseg pravic znaša najmanj 38,18 EUR.

V letu 2016 znesek prispevka zavarovanca za širši obseg pravic znaša najmanj 73,05 EUR.

Usklajevanje s stopnjami rasti minimalne plače.

Zavezanec za plačilo prispevkov zavarovanca je zavarovanec, zavezanec za plačilo prispevkov delodajalca pa RS.

Zavarovanci, ki so bili 31. 12. 2012 vključeni v PIZ zavarovanje po 6. alineji 1. odstavka 34. člena ZPIZ-1 (osebe, ki opravljajo kmetijsko dejavnost in ne izpolnjujejo dohodkovnega pogoja za zavarovanje kot kmetje), ostanejo vključeni v zavarovanje pod enakimi pogoji tudi po uveljavitvi ZPIZ-2.

Plačujejo prispevke od osnove, od katere jim je bil obračunan prispevek za zadnji mesec pred uveljavitvijo ZPIZ-2 (od osnove za december 2012).

V letu 2016 znesek prispevka zavarovanca za ožji obseg pravic znaša najmanj 38,18 EUR.

V letu 2016 znesek prispevka zavarovanca za širši obseg pravic znaša najmanj 73,05 EUR.

Usklajevanje s stopnjami rasti minimalne plače.

Zavezanec za plačilo prispevkov zavarovanca je zavarovanec, zavezanec za plačilo prispevkov delodajalca pa RS.

 

VSTOP V ZAVAROVANJE DO 31. 12. 2012 - brezposelni (ZPIZ-2A)

Kategorije zavarovancev po 25. členu
ZPIZ-2

Najnižja osnova in višina prispevkov za PIZ v letu 2016

Kategorija zavarovancev iz 3. odstavka 411. člena ZPIZ-2 (osebe, ki so bile do 31.  2. 2012 po 7. alineji 1. odstavka 34. člena ZPIZ-1)

Najnižja osnova v letu 2016 znaša 32 odstotkov povprečne plače.

V letu 2016 prispevki za PIZ (skupaj prispevek zavarovanca in prispevek delodajalca) od najnižje osnove znašajo 121,23 EUR.

Zavezanec za plačilo prispevkov zavarovanca in delodajalca je zavarovanec.

 

Zavarovanci lahko izberejo tudi višjo zavarovalno osnovo od tiste, ki je predpisana kot najnižja. V tem primeru izjavo o izbiri osnove podajo pri pristojnem finančnem uradu. Dokler zavarovanec pristojnemu finančnemu uradu ne poda nove izjave o izbiri osnove, se prispevek obračunava od zadnjega izbranega zneska osnove in se tudi ne valorizira, dokler ne doseže zneska najnižje zavarovalne osnove.

Zavarovanci, ki so bili 31. 12. 2012 vključeni v pokojninsko in invalidsko zavarovanje na podlagi ukrepov kmetijske politike kot prenosniki kmetijskega gospodarstva, so od uveljavitve ZPIZ-2 zavarovani po 6. odstavku 25. člena ZPIZ-2 in plačujejo prispevke od osnove, od katere jim je bil obračunan prispevek za zadnji mesec pred uveljavitvijo ZPIZ-2. Ta osnova se usklajuje s stopnjami rasti minimalne plače (1. in 2. odstavek 407. člena ZPIZ-2).

Zavarovanci, ki so bili 31. 12. 2012 vključeni v zavarovanje na podlagi 6. alineje 1. odstavka 34. člena ZPIZ-1, lahko ostanejo vključeni v zavarovanje pod enakimi pogoji tudi po uveljavitvi ZPIZ-2, tako da plačujejo prispevke od osnove, od katere jim je bil obračunan prispevek zadnji mesec pred uveljavitvijo ZPIZ-2. Osnova se usklajuje s stopnjami rasti minimalne plače (3. in 4. odstavek 407. člena ZPIZ-2).

 

VII. STOPNJE PRISPEVKOV

Prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje na podlagi prostovoljne vključitve v obvezno socialno zavarovanje:

prispevek zavarovanca

15,50 odstotka od zavarovalne osnove

prispevek delodajalca

8,85 odstotka od zavarovalne osnove

 

 

 

 

VIII. ZAVEZANEC ZA PLAČILO IN NAČIN PLAČEVANJA PRISPEVKOV

Zavezanec za plačilo prispevka zavarovanca za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter zavezanec za plačilo prispevka delodajalca za pokojninsko in invalidsko zavarovanje je zavarovanec.

Do ureditve v predpisih s področja kmetijstva je Republika Slovenija zavezanec za plačilo prispevkov delodajalca za kmete, vključene v prostovoljno zavarovanje, in prenosnike kmetijskega gospodarstva, ki za prenos prejemajo rento iz naslova ukrepov kmetijske politike, ter za zavarovance, ki so bili do uveljavitve tega zakona vključeni v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje na podlagi ukrepov kmetijske politike kot prenosniki kmetije in prostovoljno zavarovani kmetje, ki niso dosegali cenzusa za obvezno zavarovanje.

Za pobiranje prispevkov je pristojen finančni urad po kraju stalnega prebivališča zavarovanca. Prispevke mora zavarovanec plačati do 15. dne v mesecu za pretekli mesec na podlagi nalogov za plačilo, ki jih zavezancu pošlje pristojni finančni urad. Za nepravočasno plačane prispevke se od dneva zapadlosti prispevkov v plačilo do dejanskega plačila obračunajo zakonsko določene zamudne obresti. Prispevki na podlagi prostovoljne vključitve v obvezno zavarovanje se skladno z davčnimi predpisi štejejo za obvezne prispevke, kar pomeni, da pri njihovem pobiranju veljajo tudi davčni postopki glede obračuna obresti in davčne izvršbe, če prispevki niso plačani v predpisanem roku. Če se zavarovanec odloči, da ne bo več plačeval prispevkov na podlagi prostovoljne vključitve v obvezno zavarovanje, mora vložiti odjavo iz zavarovanja.

IX. KAKO PRENEHA ZAVAROVANJE

Ko prenehajo pogoji za prostovoljno zavarovanje oziroma ko se oseba odloči, da ne bo več vključena v obvezno zavarovanje, vloži odjavo iz zavarovanja (obrazec M-2) pri prijavno-odjavni službi katerekoli enote ali izpostave Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Rok za vložitev odjave je 8 dni od dneva prenehanja pogojev, zavarovanje pa preneha z dnem odjave iz zavarovanja z obrazcem M-2. Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije pošlje podatke o odjavi iz zavarovanja tudi pristojnemu finančnemu uradu zaradi prenehanja pobiranja prispevkov.

Izjemoma lahko zavarovanec, ki je prostovoljno vključen v obvezno zavarovanje, vloži odjavo iz zavarovanja v roku 60 dni, pod pogojem, da s prvim naslednjim dnem po prenehanju tega zavarovanja izpolnjuje pogoje za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje.

X. KAJ SO KOMBINACIJE ZAVAROVANJ

Oseba, ki je v delovnem razmerju s krajšim delovnim časom (npr. 30 ur na teden), se za razliko do polnega delovnega časa (za 10 ur na teden) lahko prostovoljno vključi v obvezno zavarovanje.

S prvim členom novele ZPIZ-2A se dovoli prostovoljna vključitev v obvezno zavarovanje do polnega zavarovalnega časa, če so v delovnem razmerju z manj kot polnim delovnim časom, tudi osebam, ki opravljajo kmetijsko dejavnost, ne izpolnjujejo pa pogoja dohodka iz prvega odstavka 17. člena ZPIZ-2.

 

XI. POJASNILA O ZAVAROVANJU

Za dodatna pojasnila o prostovoljnem vstopu v obvezno zavarovanje se lahko obrnete na pristojne območne enote Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (oddelke za matično evidenco zavarovancev in prispevke):

Območna enota

 Telefonska številka

Celje

03/420 25 00

Koper

05/610 65 00

Kranj

04/280 95 50

Ljubljana

01/474 51 00

Maribor

02/250 71 00

Murska Sobota

02/530 48 10

Nova Gorica

05/330 89 00

Novo mesto

07/338 15 50

Ravne na Koroškem

02/821 66 10

 

 

Copyright 2019 ZPIZ - Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, Kolodvorska 15, Ljubljana
Splošni pogoji | Izjava o dostopnosti | Varstvo osebnih podatkov
Izdelava: MMstudio