Kmetje

Opis zavarovancev

Vrste zavarovanja

Prijava v zavarovanje in odjava iz zavarovanja (M-1, M-2, M-3) – zavezanci, obrazci, roki

Plačevanje prispevkov (vrste in stopnje, zavezanci, osnove, obrazci in roki)

Posledice neobračunanih in neplačanih prispevkov

Prijava podatkov za pokojninsko osnovo (obrazci M-4)

Opis zavarovancev

Kmet (v pokojninskem in invalidskem zavarovanju) je oseba, ki opravlja kmetijsko ali kmetijsko in gozdarsko dejavnost ali dopolnilno dejavnost na družinski kmetiji (kmetijska dejavnost), kot je določena z Zakonom o kmetijstvu in je nosilec ali član družinske kmetije.

Kmetje se obvezno zavarujejo, če:

• imajo zdravstveno sposobnost za opravljanje kmetijske dejavnosti, ki jo ugotavlja služba medicine dela,
• se ne šolajo,
• niso uživalci predčasne, starostne, vdovske ali invalidske pokojnine,
• ob vložitvi prijave v zavarovanje dohodek družinske kmetije iz kmetijske dejavnosti na zavarovanega člana dosega najmanj znesek 4.894,06 evra letno.

Če je oseba poleg opravljanja kmetijske dejavnosti tudi v delovnem razmerju za polni delovni čas ali je registrirana kot samostojni podjetnik ali je družbenik in poslovodna oseba, je že prednostno zavarovana na podlagi delovnega razmerja oziroma na podlagi opravljanja samostojne dejavnosti ali kot družbenik in poslovodna oseba, zato se kot kmet ne zavaruje. V teh primerih se lahko zavaruje samo za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni in plačuje le pavšalne prispevke, če pri davčnem organu poda izjavo, da to želi.

Zavarovanje kmeta s krajšim zavarovalnim časom od polnega je dovoljeno, če:

• je hkrati zavarovan na podlagi delovnega razmerja s krajšim delovnim časom,
• je uveljavil pravice do krajšega delovnega časa po predpisih o starševskem varstvu,
• je uveljavil pravico do delne pokojnine ali
• je po upokojitvi začel opravljati kmetijsko dejavnost in uživa sorazmerni del pokojnine.

Kmet, ki ne izpolnjuje pogoja dohodka, izpolnjuje pa vse druge pogoje za zavarovanje, se lahko sam odloči, da se bo vključil v obvezno zavarovanje na podlagi opravljanja kmetijske dejavnosti, po vključitvi v zavarovanje pa ima enake pravice in obveznosti kot obvezno zavarovani kmetje, razen posebnosti pri določitvi zavarovalne osnove za plačilo prispevkov in pravice do dela pokojnine 40 % ali 20 %. Kmetje, ki ne izpolnjujejo pogoja dohodka iz prvega odstavka 17. člena ZPIZ-2 in so bili do 31. 12. 2025 prostovoljno vključeni v obvezno zavarovanje, so od 1. 1. 2026 vključeni v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje po novem četrtem odstavku 17. člena ZPIZ-2 in nadaljujejo zavarovanje pod enakimi pogoji kot doslej. Sprememba ne vpliva na višino osnove in način plačevanja prispevkov ter vlaganja prija, odjav in sprememb zavarovanja. Prav tako sprememba ne vpliva na druga obvezna socialna zavarovanja.

Vrste zavarovanja

Kmetje so z eno prijavo hkrati vključeni v štiri obvezna socialna zavarovanja:

• pokojninsko in invalidsko zavarovanje,
• zdravstveno zavarovanje,
• zavarovanje za dolgotrajno oskrbo,
• zavarovanje za starševsko varstvo.

Kmetje niso zavarovani za primer brezposelnosti.

Prijava v zavarovanje in odjava iz zavarovanja (M-1, M-2, M-3) – zavezanci, obrazci, roki

Zavezanci za vlaganje prijav v zavarovanje so zavarovanci sami, če so nosilci kmetijske dejavnosti. Člane družinske kmetije v zavarovanje prijavi nosilec kmetijske dejavnosti.

Izjema: kmetje, ki ne izpolnjujejo pogoja dohodka in se prostovoljno odločijo za vstop v zavarovanje, sami vložijo prijavo v zavarovanje, ne glede na to, ali so nosilci ali člani družinske kmetije.

Način vlaganja prijav: zavezanci za vlaganje prijav vlagajo prijave, odjave in spremembe prijav zavarovanja za vsa obvezna socialna zavarovanja v papirni obliki pri Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije.

Za vložitev prijave v zavarovanje je treba izpolniti obrazec M-1, odjavo iz zavarovanja se vloži na obrazcu M-2, spremembe podatkov med zavarovanjem pa se sporočijo na obrazcu M-3.

Navodilo za izpolnjevanje obrazca M-1

Navodilo za izpolnjevanje obrazca M-2

Navodilo za izpolnjevanje obrazca M-3

Ob prijavi kmeta v zavarovanje je treba priložiti:

• potrdilo službe medicine dela o zdravstveni sposobnosti za opravljanje kmetijske dejavnosti,
• potrdilo Finančne uprave Republike Slovenije: Potrdilo o dohodkih iz kmetijske dejavnosti za ugotavljanje pogojev za obvezna socialna zavarovanja.

Obvezno zavarovanje kmetov lahko preneha:

• z dnem prenehanja izpolnjevanja pogojev ali
• z uveljavitvijo pravice do pokojnine.

Kmetje, ki ne izpolnjujejo pogoja dohodka in se prostovoljno odločijo za vstop v zavarovanje, lahko vložijo odjavo iz zavarovanja, kadar se odločijo za prenehanje zavarovanja. Odjavo iz prostovoljnega zavarovanja pa morajo vložiti, če izpolnjujejo pogoje za obvezno zavarovanje.

Kmet, ki je bil obvezno zavarovan, lahko ostane v zavarovanju tudi po tem, ko pogoji za zavarovanje prenehajo.

Roki za vložitev prijave v zavarovanje

Nosilec kmetijske dejavnosti je dolžan vložiti prijavo v obvezno zavarovanje zase in za člana družinske kmetije v roku osmih dni od izpolnitve pogojev za zavarovanje. Odjavo iz zavarovanja lahko vloži v roku osmih dni od prenehanja izpolnjevanja pogojev za zavarovanje. V enakem roku je dolžan vložiti tudi prijave sprememb podatkov med zavarovanjem.

Kmetje, ki ne izpolnjujejo pogoja dohodka in se prostovoljno odločijo za vstop v zavarovanje, lahko vložijo prijavo v zavarovanje največ za 30 dni pred dnem, s katerim se odločijo za vstop v zavarovanje. Njihovo zavarovanje se namreč začne z dnem pridobitve lastnosti zavarovanca in preneha z dnem prenehanja lastnosti zavarovanca, kot je s Zakonom o matični evidenci zavarovancev in uživalcev pravic iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja (ZMEPIZ-1) določeno za osebe, ki se prostovoljno vključijo v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje.

Plačevanje prispevkov

Vrste in stopnje prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje:

• prispevek zavarovanca (po stopnji 15,5 odstotka od osnove),
• prispevek delodajalca (po stopnji 8,85 odstotka od osnove).

Poleg prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje je treba obračunati in plačati tudi vse druge prispevke za obvezna socialna zavarovanja (zdravstveno zavarovanje, zavarovanje za dolgotrajno oskrbo in zavarovanje za starševsko varstvo).

Zavezanec za plačevanje prispevkov:

• zavezanec za plačilo prispevka zavarovanca je sam zavarovanec,

• prispevek delodajalca za kmeta plačuje Republika Slovenija, in sicer le za tista obdobja, za katera je kmet sam plačal prispevek zavarovanca, razen v primerih prejemanja nadomestil, ko je zavezanec za plačilo prispevkov delodajalca izplačevalec nadomestil.

Osnova za obračun in plačilo prispevkov

Za kmete, ki so obvezno vključeni v obvezno zavarovanje 

Osnova za plačilo prispevkov je zavarovalna osnova. Zavarovalna osnova je dobiček iz opravljanja kmetijske in gozdarske dejavnosti v preteklem letu, v katerem niso upoštevani obračunani prispevki za obvezno socialno zavarovanje ter znižanje in povečanje davčne osnove, preračunane na mesec.

Najnižja osnova za obračun prispevka za kmete znaša 60 odstotkov zadnje znane povprečne letne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji, preračunane na mesec.

Najvišja osnova znaša 3,5-kratnik povprečne letne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji, preračunane na mesec (350 odstotkov povprečne letne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji, preračunane na mesec).

Tabela najnižjih in najvišjih osnov je objavljena na spletni strani Finančne uprave Republike Slovenije.

Zakon izjemoma dovoljuje znižanje zavarovalne osnove, če zavarovanec oceni, da zavarovalna osnova ne ustreza pričakovanemu dobičku v tekočem letu. Takrat lahko za vnaprej plačuje prispevke od zavarovalne osnove, zmanjšane za največ 20 odstotkov, vendar najmanj od minimalnega zneska zavarovalne osnove, ki velja v posameznem obdobju. Znižana zavarovalna osnova velja, dokler se je ne določi na novo.

Kmet lahko uveljavlja znižanje zavarovalne osnove v obračunu prispevkov za socialno varnost.

Po določbi 11. člena Pravilnika o določanju zavarovalne osnove lahko znižanje zavarovalne osnove zavarovanec uveljavlja enkrat za posamezno obdobje določanja zavarovalne osnove.

Če zavarovalna osnova, ugotovljena na podlagi dejanskega dobička za to leto, za več kot 20 odstotkov preseže znižano zavarovalno osnovo, od katere so se plačevali prispevki, se v prihodnjem obdobju prispevki plačujejo od zavarovalne osnove, določene na podlagi dejansko ugotovljenega dobička, povečane za 20 odstotkov. Tako povišane osnove zavarovanec ne more znižati, vse dokler se zavarovalna osnova ne določi na novo.

Za kmete, ki ne izpolnjujejo pogoja dohodka in so prostovoljno vključeni v obvezno zavarovanje 

Osnova za plačilo prispevka je določena v znesku, ki je najmanj enak znesku 60 odstotkov zadnje znane povprečne letne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji, preračunane na mesec. Zavarovanec si lahko izbere tudi višjo zavarovalno osnovo.

Za kmete, ki so bili prostovoljno zavarovani že pred uveljavitvijo ZPIZ-2 (pred 1. januarjem 2013) in nadaljujejo prostovoljno zavarovanje po določbah ZPIZ-2, so osnove določene v višini osnove, od katere so plačali prispevke za mesec december 2012, valorizirane s stopnjo rasti minimalne plače.

Vsi zavarovanci, ki plačujejo prispevke od osnove, nižje od 60 odstotkov povprečne plače, so zavarovani le za ožji obseg pravic.

Zneski zavarovalnih osnov in zneski prispevkov za prostovoljno pokojninsko in invalidsko zavarovanje so objavljeni na spletni strani Finančne uprave RS. 

Obrazci za obračun in plačilo prispevkov so določeni v Pravilniku o obrazcih za obračun prispevkov za socialno varnost na podlagi predpisov o davčnem postopku.

Od januarja 2018 dalje davčni organ sestavi predizpolnjen obračun prispevkov za socialno varnost in ga vroči zavezancu elektronsko preko portala eDavki najkasneje do 10. v mesecu za pretekli mesec. Če podatki v obračun, ki ga je pripravil davčni organ, niso pravilni in/ali popolni, ali če ga davčni organ v sistem eDavki ni odložil, mora zavezanec sam predložiti obrazec Obračun prispevkov za socialno varnost za kmete najpozneje do 15. v mesecu za pretekli mesec.

Obračunane prispevke je treba plačati najpozneje do 20. dne v mesecu za pretekli mesec.

Pojasnila v zvezi s prispevki kmetov so objavljena na spletni strani Finančne uprave RS v zavihku Podrobnejši opisi.

Posledice neobračunanih in neplačanih prispevkov

V pokojninsko dobo se kot zavarovalna doba po določbah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanu upoštevajo le obdobja zavarovanja, za katera so bili prispevki plačani. Če so prispevki plačani le delno, se v pokojninsko dobo kot zavarovalna doba upošteva le sorazmerni del obdobja zavarovanja.

Kmetje, ki so zavarovani na podlagi predpisov o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, lahko kot oškodovanci pri pristojnem finančnem uradu ob nastanku škode vložijo zahtevek za odpis ali zmanjšanje prispevkov po Zakonu o pogojih, pod katerimi se kmetom zmanjšani ali odpisani prispevki štejejo za plačane. Odpisani prispevki po navedenem zakonu se štejejo za plačane.

Prijava podatkov za pokojninsko osnovo (obrazci M-4)

Finančna uprava Republike Slovenije na obrazcih M-4 posreduje podatke za kmete o osnovah, od katerih so bili plačani prispevki in o obdobjih zavarovanja ter podatke o tem, za katera obdobja zavarovanja prispevki niso plačani.