Pravica do poklicne rehabilitacije

Kaj je poklicna rehabilitacija?

Poklicna rehabilitacija je celosten proces, v katerem se zavarovanca (delovnega invalida) strokovno, fizično in psihosocialno usposobi:

• za drug poklic ali delo, tako da se lahko ustrezno zaposli in ponovno vključi v delovno okolje
• za opravljanje istega poklica ali dela, tako da se mu prilagodi delovno mesto z ustreznimi tehničnimi pripomočki.

V nadaljevanju so na voljo informacije o postopku uveljavljanja pravice do poklicne rehabilitacije ter odgovori na naslednja vprašanja:

Kdo lahko pridobi pravico do poklicne rehabilitacije?

Kateri so načini poklicne rehabilitacije?

Kakšen je postopek ugotovitve, ali je smiselna poklicna rehabilitacija in če je smiselna, kaj sledi? 

Kdo mi zagotavlja poklicno rehabilitacijo in kakšne so moje obveznosti med njo?

Kakšno nadomestilo mi pripada med rehabilitacijo in po končani poklicni rehabilitaciji?

Kako se mi šteje zavarovalna doba med poklicno rehabilitacijo?

Kdaj izgubim pravico do nadomestila za čas poklicne rehabilitacije oziroma pravice na podlagi invalidnosti?

Katere so še druge pravice v zvezi s poklicno rehabilitacijo?

Strokovnim institucijam, ki izvajajo poklicno rehabilitacijo so na voljo tudi Priporočila za poročilo o poklicni rehabilitaciji.

Postopek za uveljavljanje pravice do poklicne rehabilitacije

Postopek za uveljavljanje pravic iz obveznega invalidskega zavarovanja je obrazložen v poglavju: "Kako se ugotavlja invalidnost?"

Kdo lahko pridobi pravico do poklicne rehabilitacije?

Pravico lahko pridobite:

• če ste invalid II. kategorije invalidnosti in na dan nastanka invalidnosti še niste dopolnili 57 let, se pa lahko, glede na preostalo delovno zmožnost, usposobite za drugo delo, ki ga boste opravljali polni delovni čas. Ne glede na starost, določeno v drugi alineji se za pridobitev pravice do poklicne rehabilitacije od 1. 1. 2026 do 31. 12. 2027 upošteva starost 55 let. Od 1. 1. 2028 dalje pa se upošteva starost, kot je določena v zakonu.
• če ste invalid II. kategorije invalidnosti in na dan nastanka invalidnosti še niste dopolnili 52 let starosti, se pa lahko, glede na preostalo delovno zmožnost, usposobite za drugo delo, ki ga boste opravljali s krajšim delovnim časom od polnega, najmanj štiri ure dnevno. Ne glede na starost, določeno v drugi alineji se za pridobitev pravice do poklicne rehabilitacije od 1. 1. 2026 do 31. 12. 2027 upošteva starost 50 let. Od 1. 1. 2028 dalje pa se upošteva starost, kot je določena v zakonu.
• če ste invalid III. kategorije invalidnosti in se glede na preostalo delovno zmožnost lahko usposobite v okviru svojega poklica za drugo delo, ki ga boste opravljali s polnim delovnim časom ali s krajšim delovnim časom od polnega najmanj štiri ure dnevno.

Izbirna pravica:

Poklicna rehabilitacija je lahko tudi vaša izbirna pravica, ki jo lahko uveljavite namesto pravice do premestitve ali dela s krajšim delovnim časom od polnega, najmanj štiri ure dnevno kot:   

• delovni invalid II. kategorije invalidnosti s preostalo delovno zmožnostjo tudi po dopolnjenem 52. oziroma 57. letu starosti. Ne glede na starost, določeno v prvem odstavku se za pridobitev pravice do poklicne rehabilitacije od 1. 1. 2026 do 31. 12. 2027 upošteva starost 50 oziroma 55 let. Od 1. 1. 2028 dalje pa se upošteva starost, kot je določena v zakonu.
• delovni invalid III. kategorije invalidnosti pred dopolnjeno starostjo 67 let. Ne glede na starost, določeno v prvem odstavku se za pridobitev pravice do poklicne rehabilitacije od 1. 1. 2026 do 31. 12. 2027 upošteva starost 65 let. Od 1. 1. 2028 dalje pa se upošteva starost, kot je določena v zakonu.

Zahtevo za izbirno pravico lahko podate najkasneje na dan obravnave na invalidski komisiji I. stopnje.

Drugi pogoji za pridobitev pravice

Kateri so načini poklicne rehabilitacije?

Možni sta dve obliki poklicne rehabilitacije:

• še nadalje opravljate isto delo ali poklic, kot ste ga opravljali pred nastankom invalidnosti. Vaše delovno mesto se prilagodi z ustreznimi tehničnimi pripomočki, ki vam omogočajo opravljanje dela, ki ga zaradi sprememb v zdravstvenem stanju ne zmorete več;

• če prilagoditev s tehničnimi pripomočki ni izvedljiva, se lahko usposobite za drug poklic ali delo na naslednje načine:
   
• s kratkotrajnim usposabljanjem in izobraževanjem,
• s praktičnim delom na ustreznem delovnem mestu pri delodajalcu oziroma v drugih oblikah delovnega usposabljanja,
• z izobraževanjem ob delu z vašim soglasjem, če se boste usposabljale za drugo delo, ki ga boste opravljali polni delovni čas,
• z izobraževanjem na ustreznih šolah in z drugimi oblikami izobraževanja.
  
  Poklicna rehabilitacija se opravi po vrstnem redu zgoraj naštetih ukrepov, če je tako možno doseči namen poklicne rehabilitacije. Če predhodno naveden ukrep ni mogoč, se poklicna rehabilitacija zagotovi z ukrepom, ki sledi za posamezno navedenim ukrepom. Poklicna rehabilitacija se lahko zagotovi tudi s kombinacijo različnih ukrepov.
   

Kakšen je postopek ugotovitve, ali je smiselna poklicna rehabilitacija in če je smiselna, kaj sledi?

Preučitev predloga z dokumentacijo

Ko izvedenski organ zavoda s strani uradne osebe zavoda, ki vodi upravni postopek priznanja pravice iz invalidskega zavarovanja, prejme predlog za uvedbo postopka za uveljavljanje pravic iz invalidskega zavarovanja in vašo medicinsko ter delovno dokumentacijo, zdravnik izvedenec najprej preuči predlog z vso dokumentacijo. Če ugotovi, da je vaša delovna zmožnost zmanjšana in bi bila za vas smiselna poklicna rehabilitacija, vas pokličemo na osebni pregled pred invalidsko komisijo I. stopnje. Če se na osebnem pregledu ugotovi, da bi bila poklicna rehabilitacija za vas možna in smiselna, s čimer si vi strinjate, se poda o tem predhodno izvedensko mnenje. V nadaljevanju vas napotimo na predstavitev poklicne rehabilitacije.
 

Predstavitev poklicne rehabilitacije

Na predstavitev poklicne rehabilitacije ste vabljeni upoštevajoč kraj vašega bivališča na najbližjo območno enoto zavoda, to je na Območno enoto Ljubljana, Celje ali Maribor. Na predstavitev je vabljen tudi vaš delodajalec. Po predstavitvi poklicne rehabilitacije sledi individualni pogovor pri uradni osebi zavoda, ki vodi postopek poklicne rehabilitacije. Pogovor je namenjen predstavitvi predhodnega mnenja za potrebe poklicne rehabilitacije, ki ga je podal zdravnik izvedenec, razjasnitvi dodatnih vprašanj, ki se vam ali delodajalcu porajajo pred odločitvijo pristopa k poklicni rehabilitaciji. Če se s pristopom k poklicni rehabilitaciji strinjate, podate o tem pozitivno izjavo, prav tako delodajalec. Če se s pristopom k poklicni rehabilitaciji ne strinjate, podate negativno izjavo, postopek pa se nadaljuje s podajo izvedenskega mnenja invalidske komisije I. stopnje glede vaše delovne zmožnosti ter izdajo odločbe ob upoštevanju izvedenskega mnenja in zakonsko določenih pogojev za pridobitev pravice iz invalidskega zavarovanja.
 

Ogled vašega delovnega mesta

Če podate pozitivno izjavo in ste zaposleni ali opravljate dejavnost, se v nadaljevanju praviloma izvede ogled delovnega mesta ter sestavi zapisnik o ogledu delovnega mesta, kar predstavlja sestavni del delovne dokumentacije.

Na ogledu delovnega mesta se preveri, ali je za ustrezno delovno mesto sploh potrebna poklicna rehabilitacija (npr. vi in/ali delodajalec želita tehnični pripomoček, izkaže pa se, da vam delodajalec lahko zagotovi ustrezno delo brez poklicne rehabilitacije oziroma z ustreznimi ergonomskimi ukrepi, v skladu s predpisi s področja varnosti in zdravja pri delu – v tem primeru poklicna rehabilitacija ni potrebna), nato se preveri možnost poklicne rehabilitacije ob upoštevanju vrstnega reda oblik in načinov poklicne rehabilitacije, in sicer:

• s prilagoditvijo delovnega mesta s tehničnim pripomočkom,
• s kratkotrajnim usposabljanjem in izobraževanjem,
• s praktičnim delom na ustreznem delovnem mestu pri delodajalcu oziroma v drugih oblikah delovnega usposabljanja,
• z izobraževanjem ob delu z vašim soglasjem, da se boste usposabljali za drugo delo, ki ga boste opravljali polni delovni čas,
• z izobraževanjem na ustreznih šolah in z drugimi oblikami izobraževanja.

Pomembno je, da vi in vaš delodajalec sodelujeta v postopku presoje smiselnosti poklicne rehabilitacije, v nasprotnem primeru je lahko nesodelovanje razlog za oceno, da poklicna rehabilitacija ni smiselna.
Na ogledu delovnega mesta pri delodajalcu je priporočeno, da so poleg uradnih oseb zavoda prisotni poleg vas, tudi vaš neposredni vodja in strokovni delavec varstva pri delu, lahko kadrovnik ali drug predstavnik delodajalca. O datumu ogleda delovnega mesta se dogovorite z uradno osebo zavoda.

Na ogledu delovnega mesta se vam dodatno pojasni namen obiska s predstavitvijo vrstnega reda poklicne rehabilitacije. Uradni osebi zavoda se prikaže postopek vašega dela, ki ga opravljate na konkretnem delovnem mestu (postopek se lahko obrazloži ali ga prikaže nekdo drug ali se o tem predložijo fotografije), pogovorite se o predlogu vaše in delodajalčeve rešitve. Ne glede na predlagane rešitve, se pregledajo po vrsti vse možnosti ukrepov.

Če se med ali po ogledu delovnega mesta premislite glede poklicne rehabilitacije, podate negativno izjavo s čimer odstopate od poklicne rehabilitacije. Navedeno se doda zapisniku o ogledu delovnega mesta. Postopek se nadaljuje s podajo izvedenskega mnenja invalidske komisije I. stopnje ter izdajo odločbe ob upoštevanju izvedenskega mnenja in zakonsko določenih pogojev za pridobitev pravice iz invalidskega zavarovanja. Enako velja, če uradne osebe zavoda ugotovijo, da za vas poklicna rehabilitacija ni smiselna, o čemer podajo strokovno poročilo.
 

Razgovor, če ste nezaposleni

Če ste nezaposleni, ogled delovnega mesta ni mogoč, zato se z vami izvede sestanek (razgovor), kjer se po enakem vrstnem redu (razen s prilagoditvijo delovnega mesta s tehničnimi pripomočki) preveri, ali bi bil za vas smiseln kateri izmed načinov poklicne rehabilitacije. Uradna oseba zavoda razgovor z vami zabeleži v zapisniku.

Če se med ali po sestanku premislite glede poklicne rehabilitacije, podate negativno izjavo, s čimer odstopate od poklicne rehabilitacije. Navedeno se zabeleži tudi v zapisniku razgovora. Postopek se nadaljuje s podajo izvedenskega mnenja invalidske komisije I. stopnje ter izdajo odločbe ob upoštevanju izvedenskega mnenja in zakonsko določenih pogojev za pridobitev pravice iz invalidskega zavarovanja. Enako velja, če strokovni delavci zavoda ugotovijo, da za vas poklicna rehabilitacija ni smiselna.
 

Strokovno poročilo zavoda 

Zavod na podlagi končnih ugotovitev o možnosti, vsebini in obliki poklicne rehabilitacije, poda strokovno poročilo, ki zajema vaše osebne podatke in osnovne podatke delodajalca, ugotovitve z ogleda vašega delovnega mesta oziroma vašega sestanka, če ste nezaposleni, povzetek predhodnega izvedenskega mnenja za potrebe poklicne rehabilitacije, preverjene možnosti za potrebe poklicne rehabilitacije po vrstnem redu ukrepov poklicne rehabilitacije, predloge in končni povzetek izbranega načina poklicne rehabilitacije.

Če uradne osebe zavoda ob končnih ugotovitvah o možnosti poklicne rehabilitacije ugotovijo, da poklicna rehabilitacija ne bo mogoča, prav tako pripravijo strokovno poročilo, ki je za vas negativno.
Datum strokovnega poročila je datum popolne delovne in medicinske dokumentacije, to je datum uvedbe postopka. S tem delom postopka je namreč zavod oziroma izvedenski organ zavoda pridobil strokovno poročilo o tem, ali je za vas poklicna rehabilitacija smiselna ali ne. 

Tako vi kot vaš delodajalec prejmeta strokovno poročilo v vednost. 
 

Kdaj pride v poštev napotitev na strokovno institucijo?

Če uradna oseba zavoda na podlagi dokumentacije ali ogleda vašega delovnega mesta ali z vami opravljenega razgovora v primeru nezaposlenosti ugotovi, da zavod ne more podati strokovnega poročila glede poklicne rehabilitacije (npr. pri vas gre za kompleksno zdravstveno stanje, potrebo po psihološkem testiranju, ipd.), predlaga napotitev v ustrezno strokovno institucijo, s katero sodeluje zavod (npr. Papilot, Šentprima, Centerkontura, Zavod Vitis Ptuj, itd.).

Na podlagi proučitve delovne in medicinske dokumentacije, podanega predhodnega izvedenskega mnenja za potrebe poklicne rehabilitacije, ogleda delovnega mesta ali razgovora, zavod strokovni instituciji predlaga način poklicne rehabilitacije, ki bi bil po proučitvi celotne dokumentacije za vas najbolj primeren. V tem primeru v nadaljevanju sodelujete s strokovno institucijo, ki za vas poda strokovno poročilo.

Datum strokovnega poročila strokovne institucije je datum popolne delovne in medicinske dokumentacije, to je datum uvedbe postopka. S tem delom postopka je namreč zavod oziroma izvedenski organ zavoda pridobil strokovno poročilo o tem, ali je za vas poklicna rehabilitacija smiselna ali ne. 
 

Podaja končnega izvedenskega mnenja

Po prejemu pozitivnega (ali negativnega) strokovnega poročila o poklicni rehabilitaciji, ki ga pripravi zavod ali strokovna institucija, s katerim se predhodno seznanite, invalidska komisija I. stopnje za vas poda končno izvedensko mnenje. Uradna oseba zavoda, ki vodi upravni postopek, izda odločbo ob upoštevanju izvedenskega mnenja in zakonsko določenih pogojev za pridobitev pravice iz invalidskega zavarovanja.


Ali lahko sam uveljavljam izbiro pravice do poklicne rehabilitacije?

Izbiro pravice do poklicne rehabilitacije lahko uveljavljate namesto pravice do premestitve ali pravice do dela s krajšim delovnim časom od polnega, najkasneje na dan obravnave na senatu invalidske komisije I. stopnje. Vendar če uveljavite možnost izbire pravice do poklicne rehabilitacije, to ne pomeni samoumevno pravice do poklicne rehabilitacije, saj je potrebno še vedno upoštevati določbe glede smiselnosti in vrstni red ukrepov poklicne rehabilitacije. Za vas glede tega velja popolnoma enak zgoraj opisan postopek.


Odločba o pravici do poklicne rehabilitacije in pogodba o poklicni rehabilitaciji

Zavod vam in delodajalcu poleg razvrstitvene odločbe o priznani pravici do poklicne rehabilitacije pošlje tudi osnutek pogodbe v predhodno seznanitev.
Če se z odločbo strinjate, postane le-ta dokončna. Zavod vam in delodajalcu pošlje obvestilo o dokončnosti odločbe, nato sestavi končno pogodbo o poklicni rehabilitaciji.

Pogodbene stranke pogodbe o poklicni rehabilitaciji so poleg vas tudi zavod, vaš delodajalec oziroma ZRSZ, če ste nezaposleni. 

Izvode pogodb se vam s priporočeno pošiljko pošlje v podpis, pri čemer podpisane izvode pogodb vrnete zavodu v roku 15 dni od dneva prejema pogodb. Če ste zaposleni in če je mogoče, vročite v tem času pogodbe v podpis še delodajalcu, in jih nato podpisane vrnete zavodu. 

Vaše obveznosti pri izvajanju poklicne rehabilitacije

Ko nastopite poklicno rehabilitacijo, jo morate vestno, skrbno in odgovorno izvajati, poročati o izvajanju in poteku le-te. To izvajate s posredovanjem dokazil in povratnih informacij uradni osebi zavoda. Dolžni ste poročati tudi o ostalih razlogih, ki bi lahko vplivali na potek poklicne rehabilitacije (bolezen, nosečnost, učni uspeh, poslabšanje zdravstvenega stanja in drugo).
 

Kaj če v določenem roku ne uspem zaključiti poklicne rehabilitacije? Ali je možno podaljšanje pogodbe o poklicni rehabilitaciji?

V pogodbah o poklicni rehabilitaciji je določeno, da je izpolnitev obveznosti v določenem roku bistvena sestavina pogodbe. To določilo v smislu Obligacijskega zakonika pomeni, da je pogodba razvezana po samem zakonu, če  obveznosti v danem roku ne izpolnite.

Pogodba o poklicni rehabilitaciji se lahko podaljša z aneksom, če za to obstajajo utemeljeni zdravstveni ali drugi objektivni razlogi. Vašo pisno in dokumentirano prošnjo za podaljšanje je mogoče upoštevati le, če je podana pravočasno, to je pred iztekom roka iz pogodbe oziroma pred potekom veljavnosti pogodbe. Rokov, ki so že potekli, ni mogoče podaljšati. 

Uradna oseba zavoda vas bo dva meseca pred iztekom roka opozorila, da je potrebno poklicno rehabilitacijo zaključiti, prav tako vas bo opozorila na možnost podaljšanja pogodbe.


Zaključek poklicne rehabilitacije

Določitev datuma zaključka poklicne rehabilitacije je odvisna od oblike in načina izvedbe poklicne rehabilitacije. Na poziv uradne osebe zavoda ste dolžni predložiti na vpogled originalno dokazilo o zaključku.

Kdo mi zagotavlja poklicno rehabilitacijo in kakšne so moje obveznosti med njo?

Zagotavljanje poklicne rehabilitacije

• Če ste v delovnem razmerju,  vam je poklicno  rehabilitacijo dolžan zagotoviti delodajalec, pri katerem ste bili ob nastanku invalidnosti v delovnem razmerju;
• če ob nastanku invalidnosti niste bili v delovnem razmerju, vam poklicno rehabilitacijo zagotovi zavod v sodelovanju z Zavodom RS za zaposlovanje.

Obveznosti

• Po pridobitvi pravice do poklicne rehabilitacije ste se dolžni usposabljati za delo pod pogoji in na način, ki so določeni v posebni pogodbi o poklicni rehabilitaciji. V tej tripartitni pogodbi (zavarovanec, delodajalec ali Zavod RS za zaposlovanje in Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije) se določi oblika, način, roki za nastop, trajanje rehabilitacije in druge medsebojne pravice in obveznosti podpisnikov. Ob neizpolnjevanju pogodbenih obveznosti lahko zavod od nje odstopi;
• pogodba o poklicni rehabilitaciji se lahko podaljša z aneksom, vendar mora za podaljšanje obstajati utemeljen razlog;
• stroške poklicne rehabilitacije nosi zavod. 

Uspešno končana poklicna rehabilitacija je podlaga za pridobitev pravice do premestitve na drugo delovno mesto oziroma pravice do dela s krajšim delovnim časom od polnega, najmanj štiri ure dnevno, na drugem delu.

Kakšno nadomestilo mi pripada med rehabilitacijo in po končani poklicni rehabilitaciji?

Med poklicno rehabilitacijo vam pripada nadomestilo za čas poklicne rehabilitacije:

• odmerjeno v višini 130 odstotkov invalidske pokojnine, ki bi vam pripadala na dan nastanka invalidnosti, v obdobju od dokončnosti odločbe o priznani pravici do poklicne rehabilitacije pa do končane poklicne rehabilitacije.
• odmerjeno v višini 40 odstotkov invalidske pokojnine, ki bi vam pripadala na dan nastanka invalidnosti, če se boste izobraževali ob delu za drugo delo, ki ga boste opravljali s polnim delovnim časom, in sicer za čas od dejanskega nastopa poklicne rehabilitacije pa do njenega zaključka.

Po končani poklicni rehabilitaciji vam pripada začasno nadomestilo:

• če ste zaposleni, se nadomestilo odmeri v višini invalidske pokojnine, ki bi vam pripadala na dan nastanka invalidnost; do pričetka dela na drugem delovnem mestu ga izplačuje delodajalec,
• če ste brezposelni ali samozaposleni, vam pripada po končani poklicni rehabilitaciji začasno nadomestilo v višini petdesetih odstotkov invalidske pokojnine, ki bi vam pripadala na dan nastanka invalidnosti, ki ga izplačuje zavod do prve zaposlitve oziroma največ dve leti.

Usklajevanje nadomestil: nadomestila se usklajujejo enako kot pokojnine.

Kako se mi šteje zavarovalna doba med poklicno rehabilitacijo?

V času poklicne rehabilitacije ostanete v delovnem razmerju pri delodajalcu, pri katerem ste bili zaposleni ob nastanku invalidnosti. V tem času ne prejemate plače (razen če se izobražujete ob delu), temveč nadomestilo za čas poklicne rehabilitacije. Če ste bili ob nastanku invalidnosti brezposelni, se vam čas, prebit na poklicni rehabilitaciji, šteje v zavarovalno dobo.

Kdaj izgubim pravico do nadomestila za čas poklicne rehabilitacije oziroma pravice na podlagi invalidnosti?

Pravico do nadomestila lahko izgubite:

• če v 15 dneh po vročitvi ne podpišete pogodbe o poklicni rehabilitaciji,
• če ne izpolnjujete obveznosti, ki izhajajo iz pogodbe,
• če v določenem roku iz neopravičenih razlogov ne nastopite ali ne končate poklicne rehabilitacije.

Če ne izpolnite svojih obveznosti, ki izhajajo iz pogodbe, lahko zavod odstopi od nje. V primeru neuspešno končane poklicne rehabilitacije ste po določbah sklenjene pogodbe zavodu dolžni povrniti nastale stroške z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva plačila stroškov dalje. V tem primeru ne boste več imeli statusa delovnega invalida, saj na podlagi iste invalidnosti ne morete pridobiti nobenih drugih pravic.

Katere so še druge pravice v zvezi s poklicno rehabilitacijo?

V zvezi s poklicno rehabilitacijo lahko pridobite še nekatere druge pravice, in sicer:

• pravico do prilagoditve prostorov in delovnih sredstev na stroške Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije za zagotovitev izvedbe poklicne rehabilitacije,
• pravico do nastanitve, če je zaradi oddaljenosti zavarovančevega bivališča od šole, podjetja za usposabljanje in zaposlovanje invalidnih oseb oziroma od delodajalca, kjer je na poklicni rehabilitaciji, nujno potrebna vožnja s prevoznimi sredstvi, zavarovanec pa se zaradi stanja invalidnosti ne more voziti z javnimi prevoznimi sredstvi niti in ni priskrbljen poseben prevoz,
• pravico do povračila potnih stroškov, če je delovni invalid napoten v drug kraj zaradi poklicne rehabilitacije.